Večji del Evrope se je v preteklih dneh spopadal z izjemnimi zimskimi razmerami, ki so vključevale rekordno nizke temperature in obilno sneženje. V Bruslju so zabeležili zgodovinsko dolge zastoje v cestnem prometu, medtem ko so v Alpah temperature padle vse do -27,9 stopinje Celzija. Snežna odeja je prekrila celo Pariz, kjer so opazili smučarje na mestnih ulicah, kar kaže na nenavadno intenzivnost polarne fronte, ki je zajela celino. Na Švedskem so oblasti zaradi ekstremnih vremenskih razmer razglasile najvišjo stopnjo nevarnosti, v Romuniji pa so zaradi snežnih zametov in mraza podaljšali šolske počitnice. Severna Grčija se je medtem spopadala s plazovi, ki jih je sprožilo močno deževje in tajanje snega. Vremenska slika v Evropi ostaja raznolika, saj so na Majorki sočasno zabeležili prve pomladne temperature, kar dodatno poudarja ekstremne razlike v vremenskih vzorcih. Zaradi snežnih razmer je prišlo do znatnih motenj v letalskem in železniškem prometu, kar je vplivalo na tisoče potnikov. Logistične težave so se pojavile predvsem v večjih evropskih vozliščih, kjer infrastruktura ni prilagojena na tako nenadne in obilne padavine. Civilne zaščite več držav ostajajo v stanju visoke pripravljenosti, saj vremenoslovci opozarjajo na možnost nadaljnjih snežnih padavin v prihodnjih dneh.

V Moskvi so oblasti izdale rdeče opozorilo zaradi napovedanega silovitega sneženja in snežnih zametov, ki bodo rusko prestolnico zajeli med večerom 8. januarja in koncem 9. januarja. Po navedbah tiskovne službe ministrstva za izredne razmere (MČS) in napovedih meteorologov bo v manj kot dveh dneh zapadlo skoraj dve tretjini mesečne norme padavin. Pričakujejo, da bo višina novozapadlega snega do jutra 10. januarja presegla 30 centimetrov. Slabšanje vremenskih razmer bo spremljal močan veter s sunki do 18 metrov na sekundo, kar bo povzročalo obsežne snežne zameglitve in zmanjšano vidljivost. Namestnik moskovskega župana za komunalno gospodarstvo in urejanje, Peter Birjukov, je potrdil, da so mestne službe v stanju pripravljenosti. Zaradi napovedanih razmer so prebivalce pozvali k previdnosti na cestah in omejitvi nepotrebnih potovanj. To vremensko poslabšanje neposredno sledi predhodnim napovedim o ekstremnih zimskih razmerah v regiji. Snežni zameti in intenzivne padavine bodo po ocenah strokovnjakov močno ovirali promet in delovanje infrastrukture v večmilijonskem mestu, kar sovpada s t. i. napovedmi o snežnem armagedonu, o katerih so meteorologi poročali že v začetku tedna.

V celotni nemški zvezni deželi Spodnja Saška so oblasti zaradi ekstremnih zimskih razmer, ki vključujejo obilno sneženje in poledico, odpovedale šolski pouk. Ukrep je bil sprejet kot neposreden odziv na nevarnosti v prometu, ki jih je povzročilo neurje z imenom Elli. Nizke temperature in padavine so močno otežile prevoznost cest, kar je botrovalo odločitvi o zaprtju izobraževalnih ustanov za zagotovitev varnosti učencev in zaposlenih. Zimsko vreme je povzročilo številne nevšečnosti po celotni regiji, saj se komunalne službe trudijo s čiščenjem snežnih nanosov in posipanjem poledenelih površin. Lokalne oblasti prebivalce pozivajo k previdnosti na cestah in spremljanju nadaljnjih navodil glede ponovnega odprtja šol. Zaradi nepredvidljivih razmer ostaja v veljavi opozorilo pred nevarnostjo zdrsov in prometnih zastojev. Dogodek poudarja vpliv ekstremnih vremenskih pojavov na infrastrukturo in javne storitve v osrednji Evropi. Čeprav so zimske razmere v tem letnem času pričakovane, je intenzivnost neurja Elli zahtevala takojšnje preventivne ukrepe na ravni celotne dežele, kar vključuje tako osnovne kot srednje šole. Pristojne službe napovedujejo, da se bo stanje postopoma stabiliziralo, ko se bodo padavine umirile.

V Albaniji so se v zadnjih dneh soočili s hudimi poplavami, ki so posledica intenzivnega deževja, ki se je začelo v torek. Reka Vjosa je pri mostu Mifol v občini Novoselë dosegla kritično raven devetih metrov, kar je povzročilo prestopanje bregov in neposredno ogrozilo okoliška naselja ter kmetijska zemljišča. Zaradi naraščajoče nevarnosti so oblasti začele z evakuacijo prebivalstva, pri čemer so prve družine že namestili v študentske domove v mestu Vlorë. Na terenu so vse razpoložljive enote civilne zaščite, policija in pripadniki albanskih oboroženih sil, ki spremljajo razmere in nudijo pomoč pri reševanju premoženja. Po uradnih podatkih je bilo poleg civilistov evakuiranih tudi približno 200 glav živine, medtem ko zdravstvene službe na poplavljenih območjih zagotavljajo nujno oskrbo. Ministra za obrambo Pirro Vengu in vodja civilne zaščite Haki Çako sta obiskala prizadeta območja in potrdila, da so vse strukture v polni pripravljenosti za nadaljnje ukrepanje. Razmere ostajajo kritične predvsem v regijah Fier, Memaliaj in Vlorë, kjer se situacija v Novoselë še poslabšuje. Občinske oblasti prebivalce pozivajo, naj se izogibajo vsem nepotrebnim potovanjem in dosledno upoštevajo navodila reševalnih služb, saj se pričakuje, da bo vodostaj reke Vjose še nekaj časa ostal na rekordnih ravneh.

V Danilovgradu se razmere po obsežnih poplavah počasi stabilizirajo, saj je vodostaj reke Zete čez noč upadel za približno pol metra. Prekinitev padavin je omogočila ponovno odprtje ključnih prometnih povezav, vključno z magistralno cesto Danilovgrad–Nikšić, bulevarjem proti Podgorici in mostom Radovana Pavićevića. Kljub izboljšanju stanja ostajajo številne lokalne poti, kot so odseki Glava Zete–Mijokusovići in Sekulići–Ždrebaonik, še vedno neprevozne. Lokalne oblasti so sporočile, da je voda vdrla v približno 30 objektov, zaradi česar je bilo evakuiranih 15 oseb, medtem ko so se številni prebivalci s pomočjo reševalnih služb znašli sami. Predsednik občine Aleksandar Grgurović je poudaril, da je škoda minimalizirana, občina pa načrtuje zračno snemanje poplavljenih območij za pripravo dolgoročnih načrtov odvodnjavanja. Civilna zaščita je pripravljena pomagati s črpalkami za vodo takoj, ko se bo nivo vode dovolj znižal za varno posredovanje. Čeprav občina sprva ni prosila za državno pomoč, saj so lokalne službe obvladovale situacijo, bo v kratkem odprt poseben račun za finančno pomoč vlade in energetskega podjetja EPCG. Hidroelektrarna Perućica je med poplavnim valom delovala s polno zmogljivostjo, kar je prav tako vplivalo na upravljanje z vodotoki v regiji. Oblasti prebivalce pozivajo k previdnosti, saj sanacija posledic šele prihaja na vrsto.

Francoska meteorološka služba je za departma Manche na severozahodu države razglasila najvišjo, rdečo stopnjo nevarnosti zaradi bližajoče se nevihte Goretti. V noči s četrtka na petek pričakujejo izjemno močne sunke vetra, ki bodo na obalnih območjih dosegali hitrosti med 150 in 160 kilometri na uro, v notranjosti države pa se bodo gibali med 130 in 140 kilometri na uro. Nevihta bo po napovedih meteorologov prešla celotno severno polovico Francije. Poleg uničujočih sunkov vetra oblasti opozarjajo tudi na veliko nevarnost poplavljanja obale zaradi visokih valov. Zaradi pričakovanih vremenskih razmer so prebivalce pozvali k skrajni previdnosti in omejitvi gibanja na prostem, saj lahko močan veter povzroči obsežno gmotno škodo na infrastrukturi in objektih. Sistem civilne zaščite je v stanju visoke pripravljenosti, saj nevihta predstavlja neposredno grožnjo varnosti. Dogodek odraža trend naraščajoče intenzivnosti ekstremnih vremenskih pojavov v Zahodni Evropi. Lokalne oblasti v prizadetih regijah so že začele izvajati preventivne ukrepe za zaščito prebivalstva in premoženja, hkrati pa spremljajo pot nevihte, ki bi lahko vplivala tudi na prometne povezave v celotni regiji. V prihodnjih urah pričakujejo vrhunec vremenskega dogajanja, ki bo najbolj izrazit prav v obalnih predelih Rokavskega preliva.

Vladni predstavnik Pavlos Marinakis je ponovno povabil kmete k dialogu in navedel, da bo premier v torek, 13. januarja, na voljo za pogovore. Dimitris Kucumbas iz KKE je komentiral vladne objave glede kmetov in njihovih protestov.

Ministrstvo za varnost Bosne in Hercegovine je uradno zaprosilo Evropsko unijo za aktivacijo satelitskega snemanja regije Hercegovina, natančneje območja zgornjega toka reke Neretve. Zahteva je bila podana zaradi povečanega tveganja poplav, ki so posledica napovedanih obilnih padavin v tem delu države. Ukrep se izvaja v okviru Mehanizma Evropske unije na področju civilne zaščite, katerega polnopravna članica je Bosna in Hercegovina od leta 2022. Satelitsko snemanje bo oblastem omogočilo natančnejši vpogled v gibanje vodostajev in hitrejšo odzivnost v primeru razlivanja vodotokov. Pristojne službe se na ta način spopadajo z morebitnimi naravnimi nesrečami, ki bi lahko ogrozile prebivalstvo in infrastrukturo ob reki Neretvi. Aktiviranje sistema Copernicus za nujne primere predstavlja ključen korak pri preventivnem delovanju in zmanjševanju škode, ki bi jo lahko povzročile narasle vode.

Grški generalni sekretar za civilno zaščito Nikos Papaefstatiou je v ponedeljek, 5. januarja 2026, sklical izredno sejo odbora za oceno tveganja zaradi bližajočih se nevarnih vremenskih pojavov. Na podlagi opozorila državne meteorološke službe so oblasti razglasile t.i. rdeči alarm (Red Code) za pet regij, vključno s Peloponezom, kjer so že sprožili vse mobilizacijske načrte. Strokovnjaki napovedujejo, da bodo v torek in sredo Jonske otoke, Epir ter Etoloakarnanijo zajeli močno deževje in nevihte, nevarnost pa se bo kasneje razširila tudi na vzhodno Makedonijo in Trakijo. Nacionalni center za usklajevanje operacij in upravljanje kriz (ESKEDIK) je v stalnem stiku z lokalnimi in regionalnimi oblastmi, da bi zagotovili polno pripravljenost na terenu. Posebno opozorilo velja za sredo, ko pričakujejo neurja na zahodnem in južnem Peloponezu ter močne južne vetrove s stopnjo viharja. Vremenska ujma se bo predvidoma nadaljevala tudi v četrtek, vendar s spremenjenimi značilnostmi po posameznih krajih. Civilna zaščita prebivalce poziva k previdnosti in spremljanju navodil pristojnih služb.

Črnogorsko obalo, natančneje turistični biser Ada Bojana, je zajelo močno neurje z visokimi valovi, ki so povzročili obsežno materialno škodo. Razbesnelo morje je v zadnjih dneh neposredno ogrozilo in delno uničilo več turističnih hišic ter objektov ob obali. Na družbenih omrežjih so se pojavili posnetki, ki prikazujejo, kako močni valovi neusmiljeno udarjajo ob objekte in jih podirajo v vodo, kar je med turisti in lokalnimi prebivalci povzročilo precejšen šok. Zaradi naravne katastrofe so se v javnosti znova sprožila vprašanja o ustreznosti dolgoročne zaščite tega edinstvenega dela črnogorske obale, ki ga ogroža erozija. Kritiki opozarjajo na domnevno neodzivnost državnih organov pri reševanju problematike izginjanja plaž in zaščite objektov pred podobnimi vremenskimi vplivi. Incident poudarja ranljivost jadranske obale na ekstremne vremenske pojave, ki postajajo vse pogostejši in intenzivnejši.

Nemški rdeči križ (DRK) je pozval k nujnemu povečanju sredstev za civilno zaščito in zaščito prebivalstva pred katastrofami. Predsednica organizacije Gerda Hasselfeldt je opozorila, da so trenutne zmogljivosti nezadostne za soočanje s sodobnimi grožnjami, kot so ekstremni vremenski pojavi in morebitni konflikti. DRK poudarja, da je za zagotovitev ustrezne varnosti državljanov potreben t.i. »veliki napor« s strani države, kar vključuje znatna finančna sredstva za opremo, usposabljanje in infrastrukturo. Po ocenah organizacije bi morala zvezna vlada v prihodnjih letih v ta namen nameniti milijardne zneske. Poziv prihaja v času, ko se Nemčija spopada z vprašanji energetske varnosti in podnebnih sprememb, ki povečujejo tveganje za naravne nesreče. Hasselfeldtova je izpostavila, da civilna zaščita ne sme biti zapostavljena v primerjavi z vlaganji v vojaško obrambo, saj sta obe področji ključni za celovito varnost države. Organizacija zahteva dolgoročno strategijo, ki bi omogočila hitrejši odziv na krizne situacije in boljšo koordinacijo med različnimi ravnmi oblasti.

Močan veter in neugodne vremenske razmere, ki so ponoči zajele južni del Albanije, so povzročili znatne težave v cestnem prometu in pri oskrbi z električno energijo. Na območju gorskega prelaza Llogara je veter podrl več dreves, ki so padla neposredno na cestišče in popolnoma blokirala promet. Poleg cestne zapore so podrta drevesa poškodovala tudi električno napeljavo, zaradi česar je celotno območje ostalo brez oskrbe z električno energijo. Lokalne oblasti in interventne ekipe so bile takoj napotene na teren, kjer so se spopadale z odstranjevanjem podrtih dreves in čiščenjem vozišča. Pristojne službe si prizadevajo za čimprejšnjo normalizacijo razmer in ponovno vzpostavitev varnega pretoka vozil. Voznike na tem območju so pozvali k previdnosti, medtem ko delavci elektrodistribucije popravljajo poškodovano omrežje, da bi prebivalcem in objektom na prelazu znova zagotovili elektriko.

Eno leto po katastrofalnih požarih v okrožju Los Angeles, ki so januarja lani zahtevali 31 življenj in uničili več kot 16.000 objektov, se prebivalci še vedno spopadajo z dolgotrajnimi posledicami. Medtem ko se nekateri počasi vračajo v ustaljeno življenje, se mnogi drugi srečujejo s hudimi težavami pri obnovi svojih domov in vprašanjem varnosti bivalnega okolja. Požar Palisades je sam uničil skoraj 7.000 zgradb, kar je povzročilo obsežno stanovanjsko krizo na prizadetih območjih. Prebivalci Altadene, ki so se vrnili po požaru Eaton, opozarjajo na pomanjkanje jasnih informacij s strani uradnih organov glede stopnje onesnaženosti tal in zraka. Številne družine živijo v objektih, ki so še vedno prežeti s toksičnimi snovmi, saj nimajo drugih možnosti za bivanje. Kljub začetku gradnje novih nepremičnin ostaja vprašanje dolgoročne varnosti bivanja na območju San Gabriela neodgovorjeno, kar povzroča dodatno negotovost med lokalnim prebivalstvom. Psihološke in finančne posledice požarov ostajajo globoke, saj so ljudje izgubili vse svoje premoženje. Čeprav se je za nekatere pot do okrevanja že začela, spomini na grozo in uničenje še vedno preganjajo preživele. Trenutne razmere kažejo na zapleten proces sanacije, kjer se prebivalci ne borijo le s fizično obnovo, temveč tudi s sistemskimi ovirami in nejasno prihodnostjo na požarno ogroženih območjih Kalifornije.

Tajvanska avtomobilska skupina Yulon Group je v okviru prizadevanj za pomoč po naravnih nesrečah krščanski fundaciji Mustard Seed Mission podarila novo športno terensko vozilo znamke Nissan. Donacija, ki je bila uradno izvedena danes, je namenjena krepitvi mobilnosti socialnih delavcev na območju okrožja Guangfu v Hualienu, ki so ga pred več kot tremi meseci prizadele uničujoče poplave zaradi razlitja akumulacijskega jezera ob reki Mataian. Novo vozilo bo nadomestilo prejšnje službeno vozilo fundacije, ki so ga odnesle narasle vode, in bo omogočilo dostop do težko dostopnih odročnih krajev. Izvršni direktor fundacije Li Zhao-jia je ob prevzemu poudaril, da bo ta podpora bistveno olajšala obiske na terenu, prevoz nujnih potrebščin in dolgotrajno psihosocialno rehabilitacijo lokalnega prebivalstva. Skupina Yulon s tem nadaljuje svojo strategijo družbene odgovornosti, usmerjeno v zagotavljanje mobilnosti ranljivim skupinam v času krize.

Po uničujoči požarni katastrofi v Crans-Montani je švicarski zvezni predsednik napovedal nacionalni dan žalovanja s spominsko slovesnostjo in minuto molka, ki bo potekala v petek.

Severni del Kalifornije so v soboto prizadele obsežne poplave, ki so posledica sovpadanja močnega deževja in rekordno visokega plimovanja, znanega kot kraljevska plima. Po navedbah lokalnih oblasti so bile ravni vode najvišje v zadnjih dveh desetletjih, kar je povzročilo zaprtje cest in številna reševanja potnikov iz potopljenih vozil. Najhuje je bilo na 24-kilometrskem odseku med krajema Sausalito in San Rafael v okrožju Marin, kjer je voda na cestiščih dosegla globino več kot en meter. Čeprav o poškodovanih ne poročajo, so reševalne službe prebivalce pozvale, naj ostanejo na domovih, dokler se voda ne umakne. Poplavne razmere so bile tako ekstremne, da so se nekateri prebivalci po mestnih ulicah premikali s kajaki. Dogodek se časovno ujema s poročili o ponovnem pojavu vremenskega pojava La Niña, ki po svetu prinaša hladnejše in pogosto bolj nestabilne vremenske vzorce, kar bi lahko prispevalo k intenzivnosti letošnjih padavin na pacifiški obali Združenih držav Amerike.

Čilska nacionalna služba za preprečevanje in odzivanje na nesreče (Senapred) je v torek razglasila rdeči alarm za pristaniško mesto Valparaíso zaradi izbruha nevarnega gozdnega požara v sektorju Laguna Verde. Požar, ki se je hitro razširil v bližini naseljenih območij, neposredno ogroža stanovanjske objekte, zaradi česar so oblasti odredile takojšnjo evakuacijo prebivalcev iz ulice Los Colihues in nižje ležečih delov območja. Regionalni direktor službe Senapred Christian Cardemil je potrdil, da je požar aktiven in da so na teren nemudoma napotili gasilske enote ter zračno podporo. Čeprav je ognjena stiha po prvih ocenah zajela manjšo površino, približno 0,01 hektarja, njena bližina hišam predstavlja visoko stopnjo tveganja za lokalno prebivalstvo. Intervencijske službe se na območju spopadajo z zahtevnimi razmerami, da bi preprečile nadaljnje širjenje ognja na strnjena naselja.

Hrvaški državni hidrometeorološki zavod (DHMZ) je za nedeljo, 4. januarja 2026, izdal vrsto opozoril zaradi napovedanih nevarnih vremenskih razmer, ki bodo zajele večji del države. V notranjosti Hrvaške meteorologi pričakujejo sneženje, medtem ko bodo obalna območja ob Jadranu pod vplivom obilnih padavin, neviht z grmenjem ter močnega vetra. Opozorila so bila izdana za osiješko, gospićko, reško, kninsko, splitsko in dubrovniško regijo, kjer lahko vremenske nevšečnosti povzročijo težave v prometu in pri oskrbi. Posebno nevarnost na severnem Jadranu predstavlja močan veter, v Dalmaciji pa se pripravljajo na intenzivne nalive, ki bi lahko povzročili lokalne poplave. Strokovnjaki opozarjajo prebivalce na previdnost, saj bodo razmere na cestah zahtevne, zlasti na prehodih med celinskim in obalnim delom države, kjer se bosta prepletala sneg in dež. Vremenska fronta je del širšega ciklonskega območja, ki se pomika čez regijo, kar sledi obdobju nestanovitnega vremena, ki je v preteklosti že povzročalo logistične težave v tem delu Evrope.

Kraljevi meteorološki inštitut (KNMI) je razširil oranžni alarm na večji del države zaradi velike verjetnosti poledice. Inšpektorji Rijkswaterstaata opozarjajo na izjemno nevarnost na cestah in pozivajo k previdnosti.

V srednji Italiji so v zgodnjih jutranjih urah zabeležili potresni sunek z magnitudo 3,8. Po podatkih italijanskega Nacionalnega inštituta za geofiziko in vulkanologijo (INGV) je bilo žarišče potresa ob 3.21 na meji med provincama Macerata in Fermo v deželi Marke. Epicenter je bil na globini približno devetih kilometrov, zaradi česar so tresenje tal čutili številni prebivalci širšega območja. Dogodek ni bil osamljen, saj so seizmografi v isti regiji ponoči zabeležili več kot 30 popotresnih sunkov. Kljub precejšnji magnitudi in pogostosti tresljajev lokalne oblasti ter civilna zaščita do sedaj niso poročale o materialni škodi ali telesnih poškodbah med prebivalstvom. Seizmologi dogajanje še naprej pozorno spremljajo, saj območje osrednjih Apeninov ostaja seizmično aktivno.

Ameriškega gasilca iz Rhode Islanda so pohvalili za srčno reševanje psa, ki je na novoletni dan padel skozi led na zamrznjeni laguni. Gasilcu je uspelo priplaziti do psa in ga rešiti.

V Tihem oceanu ob jugovzhodni obali ruskega polotoka Kamčatka so v jutranjih urah 3. januarja zabeležili potresni sunek z magnitudo 4,8. Po podatkih kamčatske podružnice Enotne geofizične službe Ruske akademije znanosti je bilo žarišče potresa v morski akvatoriji, vendar poročil o morebitni gmotni škodi ali žrtvah za zdaj ni. Dogodek predstavlja nadaljevanje nemirnega seizmičnega obdobja na ruskem Daljnem vzhodu. Čeprav tokratni sunek ni dosegel rušilne moči, seizmologi pozorno spremljajo območje, saj so v dneh pred tem zabeležili več močnejših sunkov. Geofizična služba še naprej zbira podatke o globini in natančni lokaciji epicentra, da bi ocenila tveganje za morebitne popotresne sunke.

Turško ministrstvo za promet in infrastrukturo je na mostu Sultana Selima I., ki prečka Bosporsko ožino v Istanbulu, uvedlo drugo stopnjo nevarnosti zaradi izjemno močnih sunkov vetra. Po uradnih podatkih so povprečne hitrosti vetra na tem območju presegle 80 kilometrov na uro, občasno pa so zabeležili tudi sunke, ki so presegli 90 kilometrov na uro. Takšne vremenske razmere resno ogrožajo varnost cestnega prometa na enem ključnih infrastrukturnih objektov v državi. Zaradi razglasitve druge stopnje nevarnosti so pristojne službe uvedle posebne varnostne protokole, ki lahko vključujejo omejitve hitrosti ali prepoved vožnje za določene vrste vozil, predvsem za tovorna vozila z visoko ponjavo in motoriste. Ministrstvo pozorno spremlja razmere na terenu in bo o morebitnih nadaljnjih ukrepih sproti obveščalo javnost, saj se pričakuje, da bo močan veter vztrajal še nekaj časa.

Švicarske oblasti so po uničujočem požaru v smučarskem središču Crans-Montana, ki je na novoletno jutro zahteval 40 življenj, uspele identificirati dodatnih 16 žrtev. Preiskovalci v kantonu Valais bijejo bitko s časom, saj je čakanje na potrditev identitete za svojce žrtev po besedah uradnikov neznosno. Tragedija je globoko pretresla lokalno skupnost in športni svet; alpska smučarka Camille Rast, ki prihaja iz istega kantona, je svojo nedavno uvrstitev na stopničke v svetovnem pokalu posvetila prav pokojnim. Policija nadaljuje s forenzičnimi postopki, da bi čim prej identificirali še preostale umrle v priljubljenem lokalu Le Constellation, kjer se je v zgodnjih jutranjih urah prvega januarja odvila katastrofa. Postopki so zahtevni zaradi narave požara, vendar si uradniki prizadevajo družinam čim hitreje podati odgovore.

Švicarska policija je identificirala prvih enajst žrtev uničujočega požara, ki je na silvestrovo zajel priljubljen bar v smučarskem središču Crans-Montana in po najnovejših podatkih terjal 40 življenj. Med prepoznanimi žrtvami je osem mladih oseb, starih med 16 in 24 let, ki so bivale v Švici, medtem ko italijanski mediji poročajo, da so med preostalimi umrlimi tudi trije državljani Italije. Preiskovalci nadaljujejo s postopki identifikacije preostalih žrtev, saj so nekatera trupla zaradi intenzivnosti ognja težko prepoznavna. Tragedija v Crans-Montani velja za eno najhujših nesreč v švicarskih gorskih letoviščih v zadnjih desetletjih. Od 119 poškodovanih oseb jih je bilo 113 že identificiranih, vendar se številni še vedno borijo za življenje v kritičnem stanju. Švicarske oblasti so zaradi razsežnosti dogodka razglasile petdnevno državno žalovanje, medtem ko preiskava o vzrokih za izbruh ognja v lokalu sredi novoletnega praznovanja še poteka.

V italijanskih Alpah je v petek v seriji snežnih plazov umrlo vsaj troje ljudi, več oseb pa je bilo ranjenih. Reševalne akcije so močno otežili močni vetrovi, ki so na nekaterih območjih onemogočili posredovanje s helikopterji. Ena izmed žrtev je 50-letni smučar, ki ga je plaz zasul na pobočju Vajo Gabene v Dolomitih v regiji Veneto. Kljub temu da so reševalci do njega uspeli priti s helikopterjem, mu niso mogli več pomagati. Preostali smrtni žrtvi in poškodovani so bili posledica ločenih plazov v severnih delih države, kjer so vremenske razmere v zadnjih dneh nestabilne. Italijanske tiskovne agencije poročajo, da so ekipe na terenu v nenehnem boju s snežnimi nevihtami in sunki vetra, ki ogrožajo tudi varnost samih reševalcev. Oblasti opozarjajo na povečano nevarnost plazov zaradi novozapadlega snega in temperaturnih sprememb.

V prestižnem švicarskem smučarskem središču Crans-Montana je v zgodnjih jutranjih urah na novoletni dan izbruhnil katastrofalen požar, ki je zahteval najmanj 47 smrtnih žrtev, medtem ko je bilo več kot 115 ljudi poškodovanih. Tragedija se je zgodila v priljubljenem lokalu Le Constellation med praznovanjem novega leta, ko je po navedbah očividcev in preiskovalcev prišlo do silovite eksplozije, ki ji je sledil obsežen ogenj. Švicarske zvezne in kantonalne oblasti so dogodek označile za eno najhujših tragedij v novejši zgodovini države. Preiskovalci so na podlagi prvih ugotovitev izključili možnost terorističnega napada. Osrednja teorija preiskave se osredotoča na iskre ognjemetov oziroma penin, ki naj bi ob stiku z vnetljivim stropom lokala zanetile ogenj. Zaradi resnosti razmer so oblasti nad območjem uvedle cono prepovedi letenja, da bi olajšale delo reševalnim službam. Med huje poškodovanimi je tudi 19-letni nogometaš, stanje mnogih hospitaliziranih pa ostaja kritično.

Zahodni del Združenih držav Amerike se je konec tedna znova spopadal z močnim deževjem in snežnimi neurji, ki so povzročila obsežne težave v prometu in nevarnost poplav. Po rekordnih padavinah na novoletni dan je nov nevihtni sistem najprej dosegel južno Kalifornijo, kjer so v San Diegu zabeležili več kot pet centimetrov dežja, kar je povzročilo hitre poplave in zahtevalo več reševanj iz vode. Posebno močan vpliv je neurje imelo v Pasadeni, kjer je dež prvič po dvajsetih letih zmotil tradicionalno parado vrtnic in povzročil odpoved prireditev na prostem. Nevihtna fronta se je nato pomaknila proti severu, kjer je prinesla obilne padavine v zvezni državi Oregon in Washington, medtem ko je osrednji del New Yorka pobelilo močno sneženje. Meteorologi opozarjajo, da se bo nestabilno vreme nadaljevalo do ponedeljka, pri čemer se na obali pričakuje do 10 centimetrov dodatnih padavin, v gorskih predelih pa obilne snežne pošiljke. Zaradi namočenosti tal v Kaliforniji ostaja povečana nevarnost zemeljskih plazov in blatnih tokov, kar dodatno otežuje vrnitev popotnikov po prazničnih dneh. Območje zaliva San Francisco so poleg dežja prizadele še obalne poplave, ki so številne ceste spremenile v neprevozne struge.

Observatorij v Hongkongu je izdal opozorilo pred talno zmrzaljo za notranja območja Novih dežel, ki je veljalo v četrtek zjutraj, saj se je hladno obdobje nadaljevalo. Prebivalci Novih dežel so se v četrtek prebudili v pokrajino, prekrito z zmrzaljo, kar je potrdilo opozorilo, izdano prejšnji dan. Fotografije in videoposnetki na družbenih omrežjih iz Tai Poa in Fanlinga so prikazovali ljudi, ki so strgali led z avtomobilskih vetrobranskih stekel in dokumentirali tanko belo prevleko na vegetaciji. Opozorilo pred zmrzaljo je bilo zjutraj preklicano, vendar se pričakuje, da bo nenavadno hladen zrak vztrajal, saj je za petek napovedano še eno mrzlo jutro. Krepitev zimskega monsuna prinaša suho vreme na obalo Guangdonga, relativna vlažnost pa je na Observatoriju padla na zgolj 18 odstotkov, kar je najnižja januarska vrednost od leta 1984. Medtem se v Novi Mehiki v Združenih državah Amerike nadaljuje opazno hladnejši zrak s mirnejšimi razmerami, vendar so temperature za večino še vedno višje od običajnih. Temperature zraka na severu so se gibale med enojno in nižjo dvajsetico stopinj Fahrenheita, medtem ko so bile v osrednjem delu temperature okoli ledišča do nižjih štiridesetih stopinj Fahrenheita. Vročinski valovi in nevihte so v preteklih mesecih prizadeli dele Združenih držav Amerike in Ciper, kar nakazuje na širše podnebne spremembe. Zaradi teh sprememb se pojavljajo tudi spremenljive vremenske razmere, kot je pričakovana talna zmrzal v Hongkongu, ki jo povzročajo jasne noči in šibki vetrovi, kar omogoča hitro radiacijsko ohlajanje površin. Čeprav se pričakuje, da se bodo temperature čez vikend nekoliko dvignile, bodo jutra ostala hladna. Za ponedeljek je napovedano vetrovno vreme z občasnim soncem. V luči globalnih podnebnih sprememb, ki so se julija 2025 kazale z ekstremno vročino v ZDA in na Cipru, ter opozorili na močan veter kot pomemben, a spregledan dejavnik tveganja, se kaže, da so lokalne vremenske razmere, kot je sedanja ohladitev v Aziji in ZDA, del širšega vzorca spremenljivega in nepredvidljivega vremena po svetu.

V zahodnih delih Avstrije se v prihodnjih dneh pripravljajo na prodor polarnega zraka, ki bo prinesel izjemno nizke temperature. Meteorološka služba Geosphere Austria je za dežele Predarlska, Tirolska in velik del Salzburške izdala oranžno vremensko opozorilo, ki velja tudi za zahodne predele Koroške in Štajerske. Napovedi kažejo, da se bodo temperature v noči na ponedeljek v številnih krajih spustile do minus 15 stopinj Celzija. Strokovnjaki poudarjajo, da gre za neobičajno vremensko situacijo, saj takšnega vdora hladnega zraka v regiji niso zabeležili že več let. Elmar Rizzoli, strokovnjak s Tirolske, je pojasnil, da so se deželne oblasti odločile za osveščanje prebivalstva, saj bodo razmere zahtevale posebno previdnost. Čeprav so nizke temperature v zimskem času na tem območju običajne, intenzivnost napovedanega mraza predstavlja tveganje za zdravje in infrastrukturo. Lokalne oblasti prebivalce pozivajo k ustrezni zaščiti in spremljanju nadaljnjih vremenskih informacij.

Švicarske oblasti so po uničujočem požaru v smučarskem središču Crans-Montana uradno potrdile identiteto 16 dodatnih žrtev, s čimer se je število identificiranih pokojnikov povzpelo na 24. Skupno je v ognjeni stihiji življenje izgubilo približno 40 ljudi. Policija je ob tem razkrila pretresljiv podatek, da je bila najmlajša žrtev, katere identiteto so doslej potrdili, stara komaj 14 let. Postopek identifikacije preostalih žrtev se nadaljuje, saj so poškodbe trupel zaradi izjemno visokih temperatur v požaru zelo obsežne. Zaradi ene najhujših tragedij v zgodovini kraja je švicarska vlada za 9. januar napovedala dan nacionalnega žalovanja. Identifikacijski postopek, ki se je začel le dan po nesreči, vključuje forenzične strokovnjake in analize DNK, saj je vizualna prepoznava v večini primerov nemogoča. Dogodek je močno pretresel švicarsko javnost in smučarsko skupnost, preiskava o vzrokih požara pa še vedno poteka v sodelovanju z lokalnimi oblastmi kantonu Valais.

Švicarske oblasti so sprožile obsežno kazensko preiskavo proti dvema upravnikoma bara Le Constellation v smučarskem središču Crans-Montana, kjer je v požaru na silvestrovo življenje izgubilo 40 ljudi. Preiskovalci so doslej uradno identificirali 24 žrtev, med katerimi je 11 mladoletnikov in šest tujih državljanov, ter njihove posmrtne ostanke že začeli predajati svojcem. Tragedija je v švicarski javnosti sprožila buren odziv in številna vprašanja o varnostnih standardih v gostinskih lokalih. Preiskava se osredotoča predvsem na sume o blokiranih zasilnih izhodih, odpovedih pri rednih inšpekcijskih pregledih in vstopu mladoletnih oseb v lokal. Javnost zahteva odgovore glede odgovornosti za visoko število žrtev, saj so se pojavili očitki o hudih varnostnih pomanjkljivostih, ki so preprečile varen umik gostov iz gorečega objekta. Švicarske službe za nujno pomoč še naprej izvajajo identifikacijske postopke za preostalih 16 žrtev požara, medtem ko se preiskava o vzrokih za nastanek ognja nadaljuje.

Švicarska policija je identificirala 24 od 40 žrtev požara v baru v Crans-Montani, vključno z 11 mladoletniki in šestimi tujimi državljani. Prav tako so identificirali vseh 116 ljudi, ki so bili v požaru poškodovani.

Švicarska policija je potrdila, da so identificirali vseh 116 ljudi, poškodovanih v požaru, ki je izbruhnil med novoletno zabavo v baru v Crans-Montani. Več kot dve tretjini poškodovanih ostaja v bolnišnicah. Organi so predhodno poročali o 119 poškodovanih, poleg 40 smrtnih žrtev. Prav tako so se začele repatriacije trupel prvih tujih žrtev.

Močno deževje, ki je v nedeljo zajelo Splitsko-dalmatinsko županijo, je povzročilo povečano nevarnost podorov kamenja in skal na prometnice. Kljub intenzivnim padavinam promet za zdaj poteka brez večjih zastojev, vendar so pristojne službe izdale resna opozorila za vse udeležence v prometu. Županijska uprava za ceste (ŽUC) je posebej izpostavila nekatere odseke, ki so zaradi svoje lege pod strmimi pobočji najbolj izpostavljeni nevarnosti urušavanja materiala. Strokovnjaki opozarjajo, da dolgotrajne padavine zmehčajo teren, kar v kombinaciji s kraškim površjem Dalmacije hitro privede do zdrsov kamenja na asfaltne površine. Voznikom svetujejo izjemno previdnost, prilagoditev hitrosti in spremljanje prometnih informacij, saj se razmere na terenu lahko hitro spremenijo. Lokalne službe so v stanju pripravljenosti, da bi v primeru večjih podorov čim hitreje očistile cestišča in zagotovile varnost potnikov.

Zaradi obilnih padavin, ledene plošče in mokrega snega so v več občinah v Srbiji razglasili izredne razmere. Te so razglasili v Osečini, Loznici, Vladimircu, Malem Zvorniku, Krupnju in delu Prijepolja. Razmere povzročajo težave z električno energijo in poplave.

Missi Dowd-Figueroa, medicinska sestra in mati treh otrok, je na svojem zemljišču v Altadeni, kjer je nekoč stal njen dom, posadila sončnice kot simbol upanja po uničujočih požarih. Njena hiša iz leta 1898, zgrajena v podeželskem slogu, je bila popolnoma uničena v lanskem januarju, ko sta območje Los Angelesa zajela dva smrtonosna gozdna požara. Med njimi je bil tudi požar Eaton, ki je opustošil številna bivališča in spremenil pokrajino v pepel. Kljub osebni izgubi in žalosti se je Dowd-Figuerojeva odločila za aktivno obnovo okolice, s čimer je želela v opustošeno skupnost vnesti življenje in barve. Njena gesta s sončnicami je postala zgodba o odpornosti prebivalcev južne Kalifornije, ki se spopadajo s posledicami vedno pogostejših in intenzivnejših naravnih nesreč. Čeprav so rane po izgubi zgodovinskega doma še vedno globoke, projekt obnove vrta predstavlja pomemben korak pri premagovanju travm, ki so jih povzročili ognjeni zublji.

Zaradi nadaljnjih težav z zimskim vremenom in dodatne računalniške napake je bil železniški in zračni promet na Nizozemskem danes še naprej delno ohromljen. Še posebej so prizadeti leti na amsterdamskem letališču.

V Krasnodarskem okraju na jugu Rusije so po navedbah lokalnih oblasti in predstavnikov Severnokavkaške železnice (SKŽD) v celoti obnovili železniško infrastrukturo, ki je bila močno poškodovana zaradi ekstremnih vremenskih razmer. Obilno sneženje in poledenitev, ki sta regijo zajela 31. decembra, sta povzročila obsežne motnje v prometu in poškodbe na električni napeljavi, zaradi česar so vlaki vozili z velikimi zamudami ali pa so bili odpovedani. Po podatkih tiskovne službe podružnice Ruskih državnih železnic (RŽD) so popravila potekala v izredno zahtevnih pogojih, saj so v regiji zaradi snežnih zametov razglasili izredne razmere. Sanacijska dela so bila zaključena 3. januarja, kar omogoča ponovno vzpostavitev prometa po ustaljenem voznem redu. Vzdrževalne ekipe so se med odpravljanjem posledic naravne nesreče spopadale predvsem z odstranjevanjem podrtega drevja in popravilom pretrganih vodov, ki so ohromili ključne prometne povezave v tem delu države.

V Franciji je zaradi obilnega sneženja in poledice na cestah od ponedeljka zvečer umrlo najmanj pet oseb. Vremenske razmere so povzročile hude težave v prometu, zlasti v regiji Île-de-France in departmaju Landes. Po poročanju lokalnih oblasti in policije sta v osrednji regiji okoli Pariza življenje izgubili dve osebi; v departmaju Seine-et-Marne je v trčenju tovornega vozila in kombija umrl 32-letni voznik, v kraju Perreux-sur-Marne pa je voznik najemnega vozila s sopotnikom zapeljal v reko Marno in kasneje v bolnišnici podlegel poškodbam. Dodatne tri žrtve so zabeležili v torek zjutraj v jugozahodnem departmaju Landes, kjer je poledica botrovala več nesrečam. Francoska meteorološka služba Météo-France je izdala opozorila pred nevarnimi razmerami, saj so nizke temperature povzročile zamrzovanje snežne odeje na voziščih. Policija voznike poziva k skrajni previdnosti, saj se država spopada z enim izmed izrazitejših zimskih obdobij v zadnjem času, ki povzroča zastoje in nevarnost na ključnih prometnih žilah.

V Kaliforniji so ekipe v nedeljo odstranjevale blato s ključnih avtocest, meteorologi pa so opozarjali na nove nevihte, ki prihajajo po nedavnih poplavah in visokih plimah. Poplave so povzročile zapore cest in reševanje ljudi iz vozil.

Tajvanski parlament se je znašel v političnem krču, saj opozicijski stranki Kuomintang (KMT) in Tajvanska ljudska stranka (TPP) še naprej blokirata obravnavo osrednjega državnega proračuna za leto 2026. Generalna direktorica urada za proračun, računovodstvo in statistiko, Chen Shu-tzu, je v zakonodajnem yuanu opozorila, da je zaradi blokade onemogočena uporaba sredstev v višini 299,2 milijarde tajvanskih dolarjev. Od tega se 101,7 milijarde nanaša na nove projekte, ki jih država sploh ne more začeti izvajati, preostalih 180,5 milijarde pa predstavlja povečanja sredstev za že obstoječe programe. Posebej kritične so razmere na področju nacionalne varnosti, saj je blokiranih 78 milijard tajvanskih dolarjev obrambnih sredstev. Obrambno ministrstvo opozarja, da bo zastoj neposredno vplival na nabavo vojaške opreme, vzdrževanje obstoječih sistemov ter dopolnjevanje zalog goriva in streliva, kar je v času povečanih vojaških pritiskov s strani Kitajske izjemno tvegano. Poleg obrambe so ogroženi tudi ključni infrastrukturni projekti, vključno z gradnjo druge hitre ceste med mestoma Kaohsiung in Pingtung ter številne subvencije za lokalne skupnosti v skupni vrednosti 63,7 milijarde tajvanskih dolarjev.

Močan dež je prvič po 20 letih premočil znamenito parado vrtnic v Južni Kaliforniji. Obenem so opozorila pred poplavami in odredbe o evakuaciji v Južni Kaliforniji sovpadale s snežnimi meteži in nizkimi temperaturami na srednjem zahodu in severovzhodu Združenih držav.

Švicarska alpska smučarka Camille Rast je dosegla svojo prvo zmago v veleslalomu za svetovni pokal, ko je slavila na tekmovanju v Kranjski Gori. Po zmagoslavju je 25-letna smučarka čustveno spregovorila o nedavni tragediji v svojem domačem kraju Crans-Montana, kjer je v uničujočem požaru življenje izgubilo 40 ljudi, več kot 100 pa je bilo poškodovanih. Rastova je v svojem nagovoru poudarila povezanost z domovino in izrazila sožalje vsem prizadetim družinam. Švicarka, ki sicer velja za specialistko za slalom, je s to zmago dosegla mejnik v svoji karieri, hkrati pa športni uspeh izkoristila za opomin na tragične dogodke, ki so zaznamovali zadnje dni leta v njenem rojstnem kraju. Tekmovanje v Sloveniji je tako minilo v znamenju njenega športnega preboja in pietete do žrtev nesreče.

V vasi Kefali v občini Kisamos na zahodnem delu Krete je 6. januarja 2026 pozno popoldne izbruhnil obsežen požar, ki je zaradi močnega vetra hitro ogrozil bližnje stanovanjske objekte. Ognjeni zublji so se razširili malo po 18.30, pri čemer so delo gasilskih enot iz mest Hania, Kandanos, Kasteli in Vrises močno oteževali sunki vetra, ki so dosegali hitrost do 9 stopenj po Beaufortovi lestvici. Na prizorišču je posredovalo najmanj sedem gasilskih vozil s številnim moštvom, ki so se spopadali z izjemno zahtevnimi razmerami za gašenje. Župan Kisamosa Giorgos Milonakis je potrdil, da so bili vremenski pogoji kritični, vendar so gasilci s hitrim posredovanjem uspeli preprečiti najhujše. Po zadnjih informacijah so ekipe požar uspele omejiti in ga spraviti pod nadzor, s čimer je bila neposredna nevarnost za naselje odpravljena. Poročil o morebitnih žrtvah ali večji materialni škodi na objektih za zdaj ni.

Mesto Goražde v Bosni in Hercegovini se je po močnem deževju in naraščanju vodostaja reke Drine znašlo v kritičnih razmerah, saj je celotno mestno območje ostalo brez oskrbe s pitno vodo. Do prekinitve je prišlo, ko je narasla voda poplavila črpalne naprave, kar je zahtevalo nujno zaustavitev sistema zaradi zaščite tehnične opreme. Na skupni izredni seji mestnega in kantonalnega štaba civilne zaščite Bosansko-podrinjskega kantona so pristojni organi ocenili stanje in sprejeli ukrepe za stabilizacijo razmer. Po navedbah civilne zaščite bo redna oskrba z vodo vzpostavljena šele v jutranjih urah, saj morajo ekipe najprej zagotoviti tehnično varnost črpalk in preveriti kakovost vode. Prebivalci so bili pozvani k potrpežljivosti, medtem ko se pristojne službe na terenu spopadajo z naraščajočimi vodami Drine, ki še naprej ogrožajo lokalno infrastrukturo. Razmere ostajajo napete, saj vremenske napovedi niso naklonjene hitremu upadanju rečnega toka.

Župan Sofije Vasil Terziev je odredil izredne preglede vseh tveganih območij v bolgarski prestolnici, potem ko je v naravnem parku Vitoša padlo drevo usodno poškodovalo 31-letno žensko. Tragedija se je zgodila na cesti Belovodski pat, ko je zaradi močnega vetra drevo padlo na premikajoče se vozilo, v katerem je bila žrtve s svojo družino. Ostali potniki v avtomobilu niso bili poškodovani. Župan je družini pokojne izrazil globoko sožalje in poudaril, da občinske službe polno sodelujejo s policijo pri preiskavi dogodka. Zaradi izredno močnega vetra so v Sofiji zabeležili povečano število incidentov. Do popoldneva so pristojne službe prejele 45 poročil o podrtih drevesih in vejah ter 15 prijav o poškodovanih gradbenih ograjah. Ekipe za nujno pomoč in preprečevanje nesreč ter gasilske enote so na terenu, kjer čistijo in zavarujejo prizadete odseke. Terziev je javnost pozval k potrpežljivosti do konca uradne preiskave, ki bo podala odgovore o odgovornosti za nesrečo na območju naravnega parka.

V Črni gori so zaradi napovedanega obilnega deževja, močnega vetra in grmenja za celotno državo razglasili rdeči meteoalarm. V višje ležečih severnih predelih je mogoče sneženje ali snežna žlindra.

Močan potres z magnitudo 6,5 je v četrtek stresel južni in osrednji del Mehike, pri čemer je središče sunka ležalo v zvezni državi Guerrero v bližini kraja San Marcos. Po podatkih lokalnih oblasti je naravna nesreča terjala najmanj eno smrtno žrtev, ko je 60-letni moški v mehiški prestolnici Ciudad de México med evakuacijo padel z drugega nadstropja zgradbe. Poleg smrtne žrtve poročajo tudi o najmanj 26 poškodovanih osebah, od katerih jih je bilo 12 oskrbljenih v glavnem mestu. Tresenje tal so močno čutili prebivalci širšega območja, kar je sprožilo preplah in množične evakuacije v več mestih. Županinja Ciudada de Méxica, Clara Brugada, je potrdila, da so reševalne službe na terenu in preverjajo morebitno škodo na infrastrukturi, vendar za zdaj o večjem uničenju ne poročajo. Mehika leži na stičišču več tektonskih plošč, zato so tovrstni potresni sunki razmeroma pogosti, vendar tokratna magnituda predstavlja znaten tveganje za varnost prebivalstva.

Južni in osrednji del Mehike je v petek stresel močan potres z magnitudo 6,5, ki je povzročil preplah v prestolnici in priljubljenem turističnem središču Acapulco. Po prvih podatkih državne seizmološke službe in lokalnih oblasti sta v naravni nesreči umrli najmanj dve osebi. Tresenje tal so močno čutili prebivalci Ciudad de Mexica, kjer so ljudje v strahu zapuščali stavbe in se zatekali na ulice. Epicenter potresa je bil v zvezni državi Guerrero, ki leži ob pacifiški obali in je pogosto izpostavljena potresnim sunkom. Poleg smrtnih žrtev so poročali tudi o gmotni škodi na infrastrukturi in objektih, čeprav celoten obseg razdejanj še ni znan. Reševalne ekipe so na terenu in preverjajo stanje v bolj oddaljenih predelih države, medtem ko seizmologi opozarjajo na možnost popotresnih sunkov, ki bi lahko dodatno ogrozili že poškodovane zgradbe.

Močan potres z magnitudo 6,5 je v petak prizadel južni del Mehike in povzročil precejšnjo gmotno škodo na infrastrukturi. Po podatkih lokalnih oblasti je tresenje tal poškodovalo ceste in bolnišnice v prizadeti regiji. Naravna nesreča je zahtevala tudi najmanj eno smrtno žrtev; v prestolnici Mexico City je med spuščanjem po stopnicah umrl 67-letni moški. Potres je neposredno vplival tudi na državno politiko, saj je za kratek čas prekinil prvo tiskovno konferenco nove predsednice Claudie Sheinbaum v novem letu. Čeprav je bil epicenter v južnem delu države, so tresenje čutili tudi v glavnem mestu, kjer so prebivalci v strahu zapustili svoje domove in pisarne. Interventne službe so na terenu in ocenjujejo obseg škode na kritični infrastrukturi, medtem ko se prebivalstvo spopada s popotresnimi sunki.

V bolgarski gorski regiji Vitoša se je v jutranjih urah zgodila tragična nesreča, v kateri je izgubila življenje 31-letna mati dveh otrok. Incident se je zgodil okoli 10. ure na cesti Belovodski pot proti vrhu Kopitoto, ko je na premikajoče se vozilo padlo drevo. Avtomobil je vozil 34-letni moški, v njem pa sta bila poleg pokojne še njuna otroka, stara dve in osem let. Po poročanju bolgarskih medijev, vključno s televizijo bTV, je ženska podlegla poškodbam na kraju nesreče, medtem ko o hujših poškodbah preostalih družinskih članov ne poročajo. Lokalni organi so sprožili preiskavo o vzrokih padca drevesa na prometno cesto, ki je priljubljena izletniška točka v bližini Sofije. Reševalne službe so na kraj prispele nemudoma, vendar materi dveh otrok niso mogle več pomagati.

Število smrtnih žrtev poplav v indonezijski provinci Severna Sulavezi se je povečalo na najmanj 16. Poplave, ki jih je sprožilo močno deževje, so odnesle številne domove in uničile več sto hiš ter vladnih poslopij.

V gorskem območju Sierra Nevade v Kaliforniji se je v ponedeljek sprožil snežni plaz, ki je pod seboj pokopal voznika snežnih sani. Reševalne ekipe so se na območje Truckeeja odzvale po klicu na pomoč okoli 14. ure in 20 minut, ko je bila javljena informacija o morebitnem plazu v bližini vrhov Johnson Peak in Castle Peak v okrožju Nevada. Kljub hitremu posredovanju reševalcev so moškega, ki je bil pred tem prijavljen kot pogrešan, našli mrtvega pod debelo snežno odejo. Pristojni organi so potrdili, da je bila nesreča usodna zaradi ujetosti pod snegom. Lokalna policija in reševalne službe so ob tem ponovno opozorile na nevarnost snežnih plazov v visokogorju, kjer so razmere zaradi nestabilne snežne odeje trenutno zelo nevarne.

Južni del Mehike je stresel močan potres z magnitudo 6,5, ki je po zadnjih podatkih zahteval najmanj dve smrtni žrtvi. Tresenje tal je povzročilo precejšen preplah, zaradi česar so oblasti v več zveznih državah in prestolnici sprožile evakuacijske protokole za številne zgradbe. Reševalne ekipe na terenu še vedno preverjajo obseg gmotne škode, ki so jo utrpeli stanovanjski in javni objekti. Potres, ki je imel žarišče v bližini pacifiške obale, je ponovno opozoril na visoko potresno ogroženost te regije. Lokalne oblasti poročajo o poškodovani infrastrukturi, medtem ko prebivalci ostajajo v stanju pripravljenosti zaradi morebitnih popotresnih sunkov. Gre za nov v vrsti močnejših seizmičnih dogodkov, ki v zadnjem obdobju pogosto vznemirjajo prebivalstvo južnih mehiških provinc.

Nacionalna seizmološka služba Mehike (SSN) je po močnem potresu z magnitudo 6,5, ki je v petek zjutraj stresel zvezno državo Guerrero na jugu države, zabeležila 420 popotresnih sunkov. Najmočnejši med njimi je dosegel magnitudo 4,7. Po zadnjih uradnih podatkih se je število smrtnih žrtev povzpelo na dve, potem ko so poleg prve žrtve v bližini epicentra potrdili še eno smrt v prestolnici Ciudad de México. V glavnem mestu je bilo poškodovanih dvanajst ljudi. Oblasti so sporočile, da kljub številnim sunkom potres ni povzročil večje gmotne škode na infrastrukturi. Dogodek je sledil glavnemu sunku, ki je sprožil alarmne sisteme in evakuacije v širši regiji, vključno s predsedniško palačo v prestolnici. Seizmologi opozarjajo na nadaljnjo previdnost, saj se tla na območju Guerrero še niso povsem umirila, vendar so trenutne razmere pod nadzorom civilne zaščite.

Južni in osrednji del Mehike je prizadel silovit potres z magnitudo 6,5 po Richterjevi lestvici, ki je po zadnjih podatkih meksičnih oblasti zahteval najmanj dve smrtni žrtvi. Epicenter potresa je bil v bližini mesta San Marcos v zvezni državi Guerrero, nedaleč od priljubljenega letovišča Acapulco. Tresenje tal so čutili tudi v prestolnici Ciudad de Mexico, kjer so se v strahu pred porušitvami ljudje zatekli na ulice. Državna agencija za civilno zaščito je poročala o številnih zemeljskih plazovih, ki so zasuli avtoceste v okolici Acapulka in druge pomembne prometnice v zvezni državi Guerrero. Seizmologi so po glavnem sunku zabeležili več popotresnih sunkov, kar je dodatno otežilo delo reševalnih služb. Zaradi potresa je bila prekinjena tudi prva letošnja tiskovna konferenca predsednice Claudie Sheinbaum, kar kaže na intenzivnost dogodka, ki je pretresel politično in civilno sfero države.

Močan potres z magnitudo 6,5 je v petek zjutraj po lokalnem času stresel južni del Mehike in močno zamajal stavbe v prestolnici Ciudad de México. Po podatkih Geološkega zavoda Združenih držav Amerike (USGS) je bil epicenter v zvezni državi Guerrero, v bližini priljubljenega turističnega letovišča Acapulco. Tresenje tal je povzročilo paniko med prebivalci, v glavnem mestu pa je zaradi posledic potresa umrla ena oseba, dvanajst pa je bilo poškodovanih. Skupno število žrtev se je kasneje povzpelo na najmanj dve osebi. Zaradi potresa so morali evakuirati številne objekte, vključno s predsedniško palačo, kjer je predsednica Claudia Sheinbaum prekinila jutranjo tiskovno konferenco. V prestolnici so poročali o odpadanju fasadnih oblog z visokih stavb, v manjših krajih bližje epicentru pa je nastala srednje velika gmotna škoda na infrastrukturi. Seizmologi so do zdaj zabeležili že več kot 500 popotresnih sunkov, kar še povečuje strah med lokalnim prebivalstvom in otežuje delo reševalnih služb na terenu.

Otok Martinik v Karibskem morju je v petek popoldne stresel močan potres z magnitudo 5,7, ki pa po prvih poročilih ni povzročil večje gmotne škode ali žrtev. Epicenter potresa, ki se je zgodil ob 17.48 po lokalnem času, je bil v Atlantskem oceanu, približno 59 kilometrov severovzhodno od občine Trinité na severovzhodu otoka, na globini 32 kilometrov. Tresenje tal so močno čutili prebivalci po vsem otoku, pa tudi v sosednji Guadeloupi, kar je povzročilo vznemirjenje med lokalnim prebivalstvom. Direktor vulkanološkega in seizmološkega observatorija na Martiniku Jérôme Vergne je pojasnil, da je šlo za močan potres na območju, kjer se stikata severnoameriška in karibska tektonska plošča. Ti plošči se med seboj približujeta s hitrostjo približno dva centimetra na leto, kar povzroča redno seizmično aktivnost v regiji. Kljub moči sunka lokalne intervencijske službe niso prejele klicev na pomoč, prav tako ni bilo poročil o poškodbah infrastrukture, kar je posledica oddaljenosti epicentra od obale in globine potresa. Dogodek sledi obdobju povečane seizmične aktivnosti na območju Antilov, kjer so prebivalci v zadnjih mesecih že doživeli več močnejših sunkov.

V severnem delu indonezijskega otoka Celebes (Sulavezi) so silovite poplave in zemeljski plazovi povzročili pravo razdejanje, v katerem je po zadnjih podatkih življenje izgubilo najmanj 16 ljudi. Oblasti so potrdile, da je bilo v ponedeljek, 5. januarja 2026, zaradi obilnih padavin na otoku Siau poškodovanih ali uničenih več sto stanovanjskih hiš in javnih poslopij. Poleg smrtnih žrtev poročajo še o 18 poškodovanih osebah, reševalne ekipe pa s pomočjo težke mehanizacije še vedno iščejo štiri pogrešane prebivalce. Zaradi nevarnih razmer, ki jih povzročajo blato, nanosi kamenja in uničena infrastruktura, so glavne prometnice v prizadeti regiji zaprte. Do zdaj so evakuirali 444 ljudi, ki so zatočišče poiskali v lokalnih šolah in cerkvah. Guverner Severnega Celebesa, Yulius Selvanus, je poudaril, da so poplave dosegle vrhunec v obdobju deževne sezone, kar dodatno otežuje delo reševalcev na terenu. Dogodek sledi katastrofalnemu novembru, ko so cikloni na otoku Sumatra povzročili več kot tisoč žrtev, kar kaže na povečano ranljivost regije v zadnjih mesecih.

V črnogorski občini Berane je zaradi močnega deževja in premikanja tal prišlo do pretrganja cevovoda na mali hidroelektrarni (mHE) Jelovica 1, kar je povzročilo znatno škodo na cestni infrastrukturi. Incident se je zgodil na odseku ceste Berane–Kolašin v bližini vasi Lubnice, kjer je iztekajoča voda dobesedno izprala podlago pod asfaltno površino. Podjetje Hidroenergija, ki upravlja z objektom, je sporočilo, da so ekipe že na terenu in da bodo sanacijo ceste v celoti financirali sami. Gre za prvi tovrstni incident od izgradnje objekta, podjetje pa se je državljanom opravičilo za onemogočen promet. Okoljevarstveni aktivisti, med njimi Aleksandar Dragićević, so kritični do lastnikov malih hidroelektrarn in trdijo, da so bile cevi v trup ceste vgrajene nezakonito. Dragićević poudarja, da takšni projekti uničujejo naravo in infrastrukturo, hkrati pa zahteva, da lastniki poleg stroškov sanacije plačajo tudi kazni. Ministrstvo za promet je v odzivu na dogodek spomnilo, da so bili v preteklosti že podani predlogi tožilstvu glede projekta Berane–Kolašin, ki je bil sklenjen leta 2016. Nadležni organi bodo po končanih delih opravili inšpekcijski nadzor, preden bo cesta ponovno predana v uporabo.

Obilno in neprekinjeno deževje je v zadnjih dneh na Kosovu povzročilo obsežne lokalne poplave, zaradi česar so številne reke in potoki prestopili bregove. Po podatkih Hidrometeorološkega inštituta Kosova (IHMK) so najbolj prizadeti zahodni in osrednji deli države, vključno z občinami Đakovica, Junik, Dečan, Mališevo in Klina. Naraščajoče vode so povzročile težave v prometu in ogrozile stanovanjske objekte, medtem ko so nekatere ceste ostale neprevozne. Institucije so izdale opozorilo pred nadaljnjim naraščanjem vodostajev, saj se padavine po napovedih meteorologov še niso umirile. Intervencijske službe so na terenu in spremljajo razmere, da bi preprečile večjo materialno škodo in zagotovile varnost prebivalcev. IHMK opozarja, da bi se lahko poplavni val razširil tudi na druge predele, če se intenzivnost padavin ne bo zmanjšala v prihodnjih urah. Prebivalce na ogroženih območjih so pozvali k previdnosti in spremljanju uradnih obvestil civilne zaščite.

V prestolnici Bosne in Hercegovine, Sarajevu, se je danes zgodila tragična nesreča, v kateri je življenje izgubila ženska. Po poročanju lokalnih medijev in bosanske nacionalne televizije BHRT je nanjo padel več kot deset metrov visok bor, ki se je zlomil pod težo novozapadlega snega. Dogodek se je zgodil sredi dneva, ko je močno sneženje povzročilo precejšnje obremenitve drevja v mestu. Žrtev je ob padcu drevesa utrpela hude poškodbe glave. Kljub hitremu posredovanju reševalnih služb in prevozu v bolnišnico so bile poškodbe usodne, saj je ženska kmalu po prihodu v zdravstveno ustanovo umrla. Oblasti v Sarajevu so po nesreči opozorile prebivalce na nevarnost, ki jo predstavljajo s snegom obtežene veje in drevesa, saj obilne snežne padavine v regiji povzročajo težave v prometu in pri oskrbi z električno energijo. Interventne službe so na terenu in odstranjujejo nevarne veje, da bi preprečile nadaljnje nesreče.

Zahodni del Japonske, natančneje regijo Čugoku, je v torek zjutraj prizadel močan potres z magnitudo 6,2, ki mu je sledila serija popotresnih sunkov. Po podatkih Japonske meteorološke agencije je bil epicenter prvega potresa v vzhodnem delu prefekture Šimane. Kljub moči tresenja tal pristojne službe niso izdale opozorila pred cunamijem, prav tako za zdaj ni poročil o večji materialni škodi ali žrtvah. Posebna pozornost je bila namenjena varnosti energetskih objektov na območju. Podjetje Chugoku Electric Power, ki upravlja jedrsko elektrarno Šimane, se je takoj odzvalo na dogodek. Elektrarna, ki se nahaja približno 32 kilometrov od epicentra, po prvih informacijah ni utrpela poškodb, varnostni sistemi pa delujejo nemoteno. Japonska meteorološka agencija še naprej pozorno spremlja razmere zaradi morebitnih novih sunkov, ki bi lahko sledili v prihodnjih dneh.

Urugvajska nacionalna uprava za gasilce je v prvih 24 urah novega leta prejela približno 5.300 klicev na pomoč, kar predstavlja 200-odstotno povečanje števila intervencij v primerjavi s preteklimi leti. Po navedbah komisarja Víctorja Fagúndeza, vodje odnosov z javnostmi pri gasilski službi, je v tem kratkem obdobju zgorelo že 711 hektarjev površin. Trenutno ostajajo aktivna štiri večja požarišča, ki so se razširila po različnih delih države. Fagúndez je v izjavi za javnost poudaril, da je kar 89 odstotkov vseh požarov povzročil človeški dejavnik, bodisi zaradi malomarnosti ali namernega dejanja. Zaradi kritičnih razmer in ekstremne obremenitve gasilskih enot so oblasti pozvale prebivalstvo k najvišji stopnji previdnosti. Povečana požarna ogroženost je posledica specifičnih poletnih razmer v Urugvaju, kjer se gasilci spopadajo s številnimi istočasnimi izbruhi ognja na težko dostopnih terenih.

V vzhodnem Tennesseeju se obeta topel teden s spomladanskimi temperaturami, oblačnim vremenom in vetrom. Temperature se bodo gibale okoli 10°C. V Kansasu bo nekaj dni topleje, preden bo dež. Nočne temperature se bodo spustile do približno 2°C, čez dan pa bo več sonca. V Missouriju se v torek pričakuje rahla ohladitev, v četrtek pa dež. Nočne temperature bodo okoli 4°C, jutri pa bo pretežno sončno in nekoliko hladneje, z najvišjimi temperaturami okoli 13°C.

Močno deževje z visokim intenzitetom je v torek, 6. januarja, zajelo albanski mesti Drač in Lješ, kar je povzročilo obsežne poplave in resne težave v prometu. Padavine, ki so se začele v zgodnjih jutranjih urah okoli 3. ure, so ohromile ključne mestne četrti in cestne osi, ki so postale popolnoma neprevozno za vozila in neprehodne za pešce. Voda je vdrla tudi do vhodov nekaterih šol, kar je dodatno otežilo dostop do izobraževalnih ustanov. Lokalni prebivalci se spopadajo z materialno škodo in oteženim gibanjem, medtem ko so se na cestah pojavili nenavadni prizori, vključno z mladeničem, ki je v poplavljenih ulicah Drača deskal na vodi. Poleg poplav so močne padavine sprožile tudi zemeljske plazove na nekaterih cestnih odsekih, kar še dodatno ogroža varnost v prometu. Interventne službe so na terenu, vendar visoka raven vode in neprekinjeno deževje upočasnjujeta sanacijo nastale škode.

Reka Išem je zaradi močnega deževja prestopila bregove na svojih najšibkejših točkah v vaseh Murqinë in Mallkuç, kar je povzročilo poplave na več sto hektarjih kmetijskih zemljišč. Situacija ostaja kritična v več naseljih, vključno z Bubqijem, Gramzo, Dervenom in Luzijem, kjer so zaradi vode blokirane lokalne ceste, dostop do nekaterih stanovanjskih objektov pa je onemogočen. Glavni razlog za obsežnost poplav naj bi bilo nedelovanje oziroma slabo vzdrževanje odvodnih kanalov, kar je povzročilo zastajanje vode na poljih in v naseljih. Lokalne oblasti poročajo o težavah v regiji Fushë-Krujë, kjer so narasle vode odrezale dve soseski v vasi Murqinë. Prebivalci se spopadajo z materialno škodo na kmetijskih pridelkih in infrastrukturi. Intervencijske skupine spremljajo stanje, vendar so možnosti za ukrepanje omejene, dokler se nivo vode ne zniža. Dogodek poudarja dolgotrajne težave z infrastrukturo za obvladovanje poplav v tem delu Albanije, ki se ob vsakem močnejšem deževju ponovijo.

V vasi Matibestad, ki leži približno 70 kilometrov severno od Pretorije v Južni Afriki, je med tradicionalnim festivalom Di Trupa strela udarila v skupino približno 150 ljudi. Po poročanju lokalnih zdravstvenih oblasti sta zaradi udara strele umrli dve osebi, še trinajst udeležencev prireditve pa so v kritičnem stanju prepeljali v bolnico Jubilee. Zdravstvene službe so potrdile, da so poškodovanci utrpeli različne stopnje poškodb, od opeklin do hudih poškodb notranjih organov. Festival, ki je privabil večje število obiskovalcev, se je v trenutku sprevrgel v tragedijo, ko je nenadna nevihta zajela območje in povzročila neposreden udar v množico zbranih.

Severovzhodne dele Združenih držav Amerike so ob vstopu v novo leto 2026 prizadela intenzivna snežna neurja, ki so povzročila precejšnje težave v prometu in vsakdanjem življenju. Nacionalna vremenska služba (NWS) je izdala vrsto opozoril za zvezne države New York, Ohio in Massachusetts, kjer so zabeležili obilne snežne padavine in nevarno nizke temperature. V nekaterih regijah, vključno z okolico Buffala, so se spopadali z intenzivnimi snežnimi pasovi, ki so v zelo kratkem času prinesli velike količine novega snega. Arktična fronta je s seboj prinesla temperature, ki so se gibale globoko pod lediščem, kar je v kombinaciji z močnim vetrom ustvarilo nevarne razmere na cestah. V Massachusettsu in Ohiu so lokalne oblasti poročale o snežnih nevihtah, ki so v manj kot pol ure nanesle več centimetrov snega, kar je ohromilo lokalno infrastrukturo. Napovedi kažejo, da se bo mraz nadaljeval vsaj do konca tedna, medtem ko meteorologi opozarjajo na vztrajanje poledice in snežnih zametov na širšem območju severovzhoda države.

V mehiški prestolnici Ciudad de México je v močnem potresu z magnitudo 6,5 utrpelo poškodbe dvanajst ljudi. Županja mesta Clara Brugada je prek družbenega omrežja X sporočila, da so oblasti poleg telesnih poškodb prebivalcev zabeležile tudi znatno gmotno škodo na infrastrukturi. Zaradi tresenja tal se je podrlo pet stebrov električne napeljave in štiri drevesa, kar je povzročilo izpade električne energije v več mestnih okrožjih. Oblasti so prejele 18 prijav o težavah z oskrbo z elektriko, hkrati pa opozarjajo na povečano nevarnost zrušitev stavb po vsem mestu. Reševalne službe ostajajo v stanju pripravljenosti, medtem ko se nadaljuje ocenjevanje škode na objektih, ki bi jih morebitni popotresni sunki lahko dodatno ogrozili. Trenutno ni poročil o smrtnih žrtvah, vendar so razmere v nekaterih predelih mesta še vedno napete.

V naselju Matibestad, ki leži približno 70 kilometrov severno od južnoafriške prestolnice Pretoria, sta v udaru strele umrli dve osebi, medtem ko jih je bilo približno 150 poškodovanih. Tragični dogodek se je zgodil med tradicionalnim festivalom glasbe in plesa, ko je strela udarila neposredno v množico zbranih ljudi. Po podatkih lokalne radijske postaje EWN so reševalne službe nemudoma posredovale in oskrbele poškodovance na prizorišču. Zaradi posledic udara strele je v bolnišnicah ostalo 49 ljudi, med katerimi jih je 13 v kritičnem stanju. Lokalne oblasti in zdravstvene službe si prizadevajo oskrbeti vse ponesrečence, medtem ko javnost pretresa obseg nesreče na kulturnem dogodku. Naravna nesreča je povzročila prekinitev praznovanja, policija pa je zavarovala območje za nadaljnjo preiskavo okoliščin dogodka.

V indonezijski provinci Severni Sulavezi so močne padavine povzročile uničujoče hudourniške poplave, v katerih je po zadnjih podatkih življenje izgubilo najmanj 14 oseb. Po besedah tiskovnega predstavnika lokalne reševalne službe Nuriadina Gumelenga se je naravna nesreča zgodila na otoku Siau, ki leži v regiji Siau Tagulandang Biaro. Poleg smrtnih žrtev poročajo tudi o 18 poškodovanih osebah, medtem ko je bilo več kot 400 prebivalcev primoranih zapustiti svoje domove in se evakuirati na varnejša območja. Reševalne ekipe, ki vključujejo 16 specializiranih reševalcev, so bile takoj napotene na teren, kjer nadaljujejo z iskanjem morebitnih pogrešanih oseb pod plastmi blata in ruševin. Obilno deževje, ki se je začelo v zgodnjih jutranjih urah prejšnjega dne, je povzročilo hiter dvig vodostajev, ki so presenetili lokalno prebivalstvo. Indonezijske oblasti si trenutno prizadevajo zagotoviti nujno pomoč evakuiranim osebam, medtem ko razmere na terenu ostajajo zahtevne zaradi nadaljnjega tveganja za plazove.

Črnogorske oblasti so bile zaradi ekstremnih vremenskih razmer in močnega deževja prisiljene zapreti magistralno cesto med Danilovgradom in Nikšićem na odseku pri kraju Orja Luka. Do zapore je prišlo po tem, ko je reka Zeta močno narasla in dosegla nivo 1167 centimetrov, kar je povzročilo poplavljanje cestišča in povečalo nevarnost za vse udeležence v prometu. Promet so preusmerili na nadomestno pot preko naselij Peštan, Šarena Ploča in Orja Luka. Poleg visokih voda težave povzročajo tudi številni zemeljski plazovi, zlasti v kraju Kupinovo, kjer pristojne službe z mehanizacijo že odstranjujejo nanose materiala. Občinske oblasti v Danilovgradu in Avtomoto zveza Črne gore (AMSC) voznike pozivajo k previdnosti, upoštevanju začasne prometne signalizacije ter prilagoditvi hitrosti zmanjšani vidljivosti in zahtevnim razmeram na vozišču.

Deli zvezne države New York, zlasti območja v okolici Buffala in okrožja Oswego, so se spopadli z novimi obilnimi snežnimi padavinami, ki jih povzroča učinek jezera Erie. V okrožju Oswego je zapadlo več čevljev snega, medtem ko so prebivalci južnih predelov mesta Buffalo in okolice stadiona Highmark v Orchard Parku izvajali nujne priprave na prihajajoči hladni val. Nacionalna vremenska služba je izdala opozorila pred zimskimi razmerami, ki vključujejo nevarno poledico in močne sunke vetra, kar dodatno otežuje čiščenje snega in zagotavljanje prevoznosti cest. Nove padavine so sledile le nekaj dni po obsežnem zimskem neurju, ki je ohromilo srednji zahod in severovzhod države ob koncu leta 2025. Vremenoslovci napovedujejo, da se bo hladen arktični zrak zadrževal nad regijo tudi čez konec tedna, kar bi lahko prineslo rahlo sneženje celo v New York City in na Staten Island. Lokalne oblasti prebivalce pozivajo k previdnosti in spremljanju uradnih navodil, saj nizke temperature predstavljajo tveganje za zdravje in varnost prebivalstva. Ekipe za vzdrževanje infrastrukture ostajajo v stanju visoke pripravljenosti, da bi preprečile popoln prometni kolaps v regiji.

Močan potres z magnitudo 6,2 je stresel zahodno regijo Čugoku na Japonskem, z žariščem v prefekturi Šimane. Potresu je sledilo več popotresnih sunkov. Oblasti niso izdale opozorila pred cunamijem.

Mehiška nacionalna seizmološka služba je poročala o izraziti seizmični aktivnosti po močnem potresu z magnitudo 6,5, ki je stresel južni del države. Strokovnjaki so v zvezni državi Guerrero in njeni okolici našteli skupno 936 popotresnih sunkov. Glavni potresni sunek je imel epicenter v bližini obmorskega mesta Acapulco, kar je povzročilo precejšen preplah med lokalnim prebivalstvom. Nacionalna seizmološka služba razmere spremlja prek svojih uradnih kanalov na družbenih omrežjih in opozarja na nadaljevanje popotresnih dejavnosti. Čeprav so popotresni sunki običajen pojav po močnejših premikih tektonskih plošč, njihovo število v tem primeru kaže na intenzivno sproščanje nakopičene energije v zemeljski skorji. Oblasti za zdaj niso podale podrobnih informacij o morebitni novi gmotni škodi, ki bi jo lahko povzročili ti številni sekundarni sunki.

Zahodni del Japonske je v torek stresel močan potres z magnitudo 6,2, je sporočila Japonska meteorološka agencija (JMA). Epicenter potresa je bil v regiji Čugoku, ki leži na glavnem japonskem otoku Honšu. Oblasti so nemudoma preučile podatke o morebitnih premikih morske gladine, vendar neposredne nevarnosti cunamija po prvih podatkih ni bilo. Tresenje tal so čutili prebivalci širšega območja, vendar za zdaj ni poročil o večji materialni škodi ali žrtvah. Japonska, ki leži na tisočletno dejavnem tistem pacifiškem ognjenem obroču, redno beleži seizmične aktivnosti, zato so varnostni protokoli in gradbeni standardi v državi med najstrožjimi na svetu. Reševalne službe ostajajo v stanju pripravljenosti, prebivalce pa pozivajo k previdnosti pred morebitnimi popotresnimi sunki, ki bi lahko sledili v prihodnjih dneh.

Močan potresni sunek z magnitudo 5,1 je v ponedeljek, 5. januarja 2026, ob 4.17 po lokalnem času stresel indijsko zvezno državo Asam. Epicenter potresa je bil v okrožju Morigaon na globini 50 kilometrov. Prebivalci so poročali o tresenju tal, ki so ga čutili tudi v širši okolici, vendar po prvih podatkih lokalnih oblasti dogodek ni povzročil človeških žrtev ali večje materialne škode. Čeprav so bili sunki razmeroma močni, so poročila z območja umirjena, saj so prebivalci čutili le blago tresenje. Indijska seizmološka služba še naprej spremlja razmere, medtem ko reševalne ekipe ostajajo v stanju pripravljenosti. Dogodek se je zgodil le nekaj mesecev po smrtonosnem potresu v sosednjem Bangladešu, kar poudarja visoko seizmično aktivnost v tej regiji južne Azije.

V vasi Selitë-Mal v bližini Zall Bastarja na obrobju albanske prestolnice Tirane se je zgodila tragična nesreča, v kateri je življenje izgubila 44-letna ženska. Po podatkih lokalne policije je 44-letno državljanko z inicialkami B. P. odnesel močan rečni tok, ko je poskušala prečkati reko. Nesreča se je zgodila v soboto, 3. januarja, v odročnem podeželskem območju, kjer so narasle vode zaradi padavin otežile prehodnost terena. Reševalne ekipe in policija so bile o dogodku obveščene nemudoma, vendar ženski niso mogli več pomagati. Po prvih ugotovitvah preiskave je žrtev podcenila moč vodnega toka. Oblasti so sprožile postopek za razjasnitev vseh okoliščin dogodka, truplo pa so našli nižje po strugi reke. Dogodek je ponovno odprl vprašanje varnosti infrastrukturnih povezav in nevarnosti prečkanja hudourniških vodotokov v albanskem hribovju med zimskimi meseci.

V japonski prefekturi Šimane je v nedeljo, 6. januarja, prišlo do močnejšega potresa, v katerem je bilo poškodovanih najmanj šest ljudi. Kot poroča televizija KHB, so poškodovance zaradi različnih telesnih poškodb, ki so jih utrpeli med tresenjem tal, nemudoma prepeljali v bolnišnice. Po prvih informacijah so štiri osebe poiskale zdravniško pomoč zaradi poškodb, ki so jih dobile ob padcih med samim potresom. Japonske oblasti so sporočile, da so reševalne ekipe na terenu in preverjajo morebitno dodatno škodo na infrastrukturi ter iščejo morebitne druge poškodovane prebivalce. Prefektura Šimane, ki leži ob obali Japonskega morja, sicer velja za seizmično aktivno območje, vendar pa so tokratni sunki povzročili precejšnjo vznemirjenost med lokalnim prebivalstvom. Podatki o večji materialni škodi za zdaj niso bili objavljeni, vendar preventivni pregledi objektov še potekajo.

V soboto je v Brabantu ponovno snežilo, kar je povzročilo nadaljnje težave. Razglasili so oranžni alarm zaradi poledice. Pojavile so se težave na železnici, del avtoceste A58 je bil zaprt, avtomobil pa je zdrsnil v jarek. Poleg tega se je porušila streha drsalnice. Kljub težavam so prebivalci uživali v snežnih razmerah.

Na magistralni cesti med Sarajevom in Palami v kraju Lapišnica je prišlo do podora velike skale, ki se je zrušila neposredno na vozišče. Dogodek je povzročil znatne težave v prometu, ki trenutno poteka oteženo po omejenem delu cestišča. Pristojne službe so na terenu, kjer skušajo odstraniti material in zagotoviti varnost udeležencev v prometu. Lokalni viri poročajo, da to ni prvi tovrstni incident na tem odseku, saj je do obrušavanja kamenja in skal na tem območju prihajalo že v preteklosti. Geološka sestava terena ob cesti v Lapišnici predstavlja stalno nevarnost za voznike, zlasti v obdobjih s spremenljivimi vremenskimi razmerami. Policija poziva k previdnosti pri vožnji na omenjeni relaciji, dokler nevarnost ne bo popolnoma sanirana.

V bolgarski prestolnici Sofiji je močan veter v bližini semenišča podrl drevo na kontaktno mrežo, kar je začasno ustavilo promet na tramvajskih linijah 10 in 15. Po podatkih Centra za mestno mobilnost so potniki morali uporabljati skrajšane poti do trga Journalist, dokler ekipam ni uspelo odstraniti ovire. Promet je bil ponovno vzpostavljen ob 13.42, vendar so se čez dan še pojavljale zamude pri izvajanju voznega reda. Mestne oblasti so sporočile, da so do poldneva prejele skupno 45 prijav o padlih vejah in drevesih ter 15 prijav o poškodovanih gradbenih ograjah zaradi sunkovitega vetra. Službe za nujno pomoč so ves čas na terenu, kjer odpravljajo posledice neurja, ki je zajelo glavno mesto. Kljub materialni škodi in motnjam v javnem prevozu o poškodovanih osebah niso poročali. Stanje se postopoma normalizira, vendar oblasti prebivalce pozivajo k previdnosti pri gibanju na prostem.

Danske oborožene sile so zaradi močnega sneženja aktivirale osem oklepnih vozil, ki so razporejena na območju od Aalborga do Roskilda. Vozila so bila vpoklicana z namenom zagotavljanja nujne medicinske pomoči, saj snežne razmere močno ovirajo standardni promet in delo reševalnih služb. Vojaška pomoč omogoča reševalcem dostop do težko prehodnih območij, kjer navadna reševalna vozila ne morejo varno operirati. Operacija poudarja pomen sodelovanja med vojsko in civilno zaščito v primeru ekstremnih vremenskih dogodkov. Oklepniki so pripravljeni na takojšnje posredovanje in spremljavo reševalnih vozil, s čimer zagotavljajo neprekinjeno oskrbo prebivalstva v severnem in osrednjem delu države. Civilne oblasti so se za tovrstno pomoč odločile po oceni, da bi lahko zamude pri prevozih bolnikov v snežnih zametih ogrozile življenja.

V gorskih predelih mestne občine Tajnan na Tajvanu so danes slovesno odprli nove montažne hiše za šest družin, ki so v lanskem potresu 21. januarja ostale brez strehe nad glavo. Projekt je v celoti financirala in izvedla dobrodelna organizacija Tzu Chi, ki je v sodelovanju z lokalnimi oblastmi omogočila hitro postavitev vnaprej izdelanih varnih bivališč na prvotnih lokacijah v okrožjih Nanxi, Yujing in Zuozhen. Slovesnosti ob predaji ključev, znane kot vselitveni obred, se je udeležil tudi župan Tajnana Huang Wei-che, ki se je fundaciji zahvalila za njihovo humanitarno pomoč in hitro ukrepanje. Nove hiše, imenovane "hiše za mir", so zasnovane kot trajna rešitev za prebivalce, katerih domovi so bili v naravni nesreči popolnoma uničeni. Lokalna skupnost in predstavniki socialnih služb so poudarili, da takšna oblika pomoči bistveno prispeva k stabilizaciji regije po naravnih katastrofah.

V osrednjem delu bolgarskega mesta Pernik je ponoči močan veter podrl veliko iglasto drevo. Po poročanju lokalnih oblasti se je drevo, ki je stalo v neposredni bližini stavbe Mladinskega doma, prelomilo v svojem dnu. O dogodku je javnost obvestil predstavnik za odnose z javnostmi občine Pernik Adrian Skrimov, ki je za tiskovno agencijo BTA potrdil, da v incidentu ni bilo poškodovanih oseb. Interventne službe so bile na teren napotene takoj po dogodku, da bi odstranile ostanke drevesa in zagotovile varnost na območju. Dogodek je povzročil le manjšo materialno škodo na okolici, kljub temu pa so oblasti prebivalce pozvale k previdnosti zaradi morebitnih nadaljnjih sunkov vetra. Takšni vremenski pojavi v tem letnem času niso neobičajni za regijo, vendar pa občinske službe redno preverjajo stanje mestnega drevja, da bi preprečile podobne incidente v prihodnje. Zaradi hitrega posredovanja promet v središču mesta ni bil dolgotrajno oviran.